1 UVOD Zagotavljanje distribucije električne energije z minimalnim številom prekinitev je primarna zahteva odjemalcev. V zadnjem desetletju se je precej povečala potreba po kakovostni dobavi električne energije. Standardi, ki obravnavajo dopustno število prekinitev dobave električne energije, so torej čedalje strožji. Zato so tudi ključni cilji distribucijskih podjetij usmerjeni k čim manjšemu številu izpadov. Prekinitve dobave električne energije povzročajo zmanjšanje prihodkov podjetij in pogosto tudi gospodarsko škodo priključenim odjemalcem. Za odjemalce torej želimo tako rekoč neprekinjeno dobavo električne energije. Seveda pa okvare v sistemu, predvsem zaradi varnosti, zahtevajo njihovo izločitev oziroma izklop. Izklop okvare in zmanjšanje števila prekinitev sta protislovni zahtevi, ki ju lahko povzamemo z: »nenehno napajaj, a vendar vsako okvaro izklopi«. Ključna težava v obratovanju distribucijskega sistema je, da lahko na okvare vplivamo v zelo omejenem območju. Velika večina okvar, ki nastanejo na distribucijski infrastrukturi, je namreč posledica vplivov okolice. Tako na primer zemeljski stiki po [1], [2], [3] pomenijo od 50- do 80-odstotni delež vseh okvar v srednjenapetostnem omrežju. Neposreden vpliv na vzrok nastanka zemeljskega stika ni mogoč, zato so rešitve usmerjene predvsem v zmanjšanje toka skozi mesto okvare. Znana rešitev, ki omogoča izboljšanje razmer glede prekinitev napajanja, je kompenzacija toka ob zemeljskem stiku. V literaturi jo najdemo pod imenom resonančna ozemljitev nevtralne točke. Princip delovanja [4] temelji na tem, da se kapacitivni tok omrežja kompenzira z induktivnim tokom dušilke, priključene v nevtralno točko transformatorja. Z ustrezno stopnjo kompenzacije lahko tok okvare vzdržujemo v mejah, ki dopuščajo bistveno daljše izklopne čase in teoretično omogočajo celo trajno obratovanje ob okvari. Poleg možnosti kompenzacije kapacitivne komponente toka ob zemeljskem stiku se v resonančno ozemljenih omrežjih na mestu okvare zelo počasi vzpostavlja povratna napetost. Počasno Prejet 10. november, 2014 Odobren 26. november, 2014 mailto:miran.roser@elektro-celje.si mailto:robert.skof@elektro-celje.si mailto:gorazd.stumberger@um.si EKSPERIMENTI Z OBLOČNIMI ZEMELJSKIMI STIKI, IZVEDENI V RESONANČNO OZEMLJENEM SREDNJENAPETOSTNEM... 273 vzpostavljanje povratne napetosti na mestu okvare pomeni ugodne razmere za ugasnitev obloka [5]. Tako je na voljo dovolj časa za deionizacijo na mestu okvare. Tako se lahko izolacija na mestu okvare, ki jo pomeni zrak, regenerira. Vendar je treba upoštevati, da tudi ob popolni kompenzaciji kapacitivne komponente toka zemeljskega stika na mestu okvare lahko tečejo toki, ki jih resonančna dušilka ne more kompenzirati. To so predvsem višje harmonske komponente, ki tečejo ob zemeljskem stiku v omrežju zaradi prisotnosti nelinearnih bremen. Resonančna dušilka ravno tako ne kompenzira delovnih komponent toka, ki so posledica izgub zaradi nepopolnih lastnosti izolacijskih materialov in izgub v resonančni dušilki. Prav tako je obratovanje v resonančni točki zaradi morebitnih visokih napetostnih asimetrij neželeno. V praksi se večinoma obratuje s pet- ali desetodstotno nadkompenzacijo. Mogoče je tudi obratovanje s petimi ali desetimi odstotki pod- kompenzacije, ki se v praksi uporablja zelo redko. V obeh primerih obratovanja teče skozi mesto okvare ob zemeljskem stiku preostali tok, ki pomeni razliko med kapacitivno komponento in induktivno komponento toka. Če se izolacija na mestu okvare ne regenerira in imamo opravka z nestabilno upornostjo, se na mestu okvare vzpostavlja oblok. V članku predstavljamo rezultate meritev v primeru zemeljskega stika ob simulaciji dotika lesenega predmeta s faznim vodnikom v resonančno ozemljenem omrežju. Eksperimentalne meritve so bile izvedene v RTP Krško. Uporabljena je bila daljinsko krmiljena naprava za simulacijo dotika lesenega predmeta na fazni vodnik. Rezultati meritev so podani grafično v obliki časovnih potekov. V sklepu so na kratko podane ugotovitve in sklepi posameznih meritev in analiz. 2 RESONANČNO OZEMLJENO OMREŢJE V srednjenapetostnih omrežjih z resonančno ozemljeno nevtralno točko [6] je izvedena povezava nevtralne točke N transformatorja z ozemljitvenim sistemom E prek Petersenove dušilke. Dušilka je namenjena kompenzaciji kapacitivne komponente toka, ki teče čez mesto okvare ob zemeljskem stiku. Njena velikost je odvisna od velikosti kapacitivnega toka celotnega galvansko povezanega omrežja. Izvedena je tako, da se ji lahko zvezno ali stopenjsko spreminja njena induktivnost in posledično reaktanca. Nadomestno shemo distribucijskega voda z resonančno ozemljeno nevtralno točko ob zemeljskem stiku kaže slika 1. Fazne napetosti na sliki so označene z UAN, UBN in UCN. Upornosti posameznih faz transformatorja so označene z Ras, Rbs in Rcs, induktivnosti pa z Las, Lbs in Lcs. Na SN zbiralke je priključen distribucijski vod 1, katerega vzdolžna upornost za fazo A je označena z Ra1, za fazo B z Rb1 ter za fazo C z Rc1. Induktivnosti posameznih faz za vod 1 pa so označene z La1, Lb1 in Lc1. Medsebojne induktivne sklopljenosti voda so predpostavljene kot simetrične in so označene z Lm1. Medsebojne kapacitivne sklopljenosti faz so označene s Cam1, Cbm1 in Ccm1. Dozemne kapacitivnosti so na nadomestni shemi predstavljene s kondenzatorji s kapacitivnostmi C0a1, C0b1 in C0c1, izgube v izolaciji proti zemlji pa z upori z upornostmi R0a1, R0b1 ter R0c1. Breme B1 je ponazorjeno z upori Rab1B, Rbc1B, Rca1B in tuljavami Lab1B, Lbc1B, Lca1B, vezanimi v trikotno vezavo. Upornost na mestu okvare ZS je označena z Rf, upornost ozemljila pa z Rz. Med točkama N-E je priključena dušilka, katere induktivnost je označena z Lp. Izgube v dušilki so ponazorjene z upornostjo Rp. Točka E pomeni potencial zemlje, s številkami od 0 do 7 so označena vozlišča vezja. Na sistemu zbiralk večinoma obratuje vzporedno priključenih več SN vodov, ki zaradi preglednosti na sliki niso prikazani. ~ ~ ~ SN ZBIRALKE C B A Vod 1 Rcs Rbs Ras U CN U BN U AN Cabm1 Cbcm1 Ccam1 C0a1C0b1C0c1 R0a1R0b1R0c1 2 3 5 6 74 N E 1 Rz Rf ZS 0 Lm1 Lm1 Lm1 Lcs Lbs Las Rc1 Lc1 Rb1 Lb1 Ra1 La1 Rca1BLca1B Rbc1BLbc1B Rab1BLab1B B1 RpLp Slika 1: Nadomestno vezje distribucijskega voda z resonančno ozemljeno nevtralno točko Za izpeljavo osnovnih enačb, ki opisujejo dogajanja ob zemeljskih stikih v resonančno ozemljenih omrežjih, za vezje iz slike 1 uvedemo naslednje poenostavitve. Ker se ob zemeljskem stiku trikotnik medfaznih napetosti ne deformira, lahko zanemarimo kapacitivnosti med posameznimi fazami. Te namreč nimajo bistvenega vpliva na dogajanje med zemeljskim stikom, saj so priključene medfazno. Vzdolžne impedance energetskih transformatorjev, definirane za fazo (x=a,b,c) z Zxs=Rxs+jωLxs, ki napajajo sistem, so majhne, zlasti v primerjavi s kapacitivno reaktanco Xco =1/jω3Co. Za primer kapacitivnega toka Ic=100 A bi bila po enačbi Ic=jω3CoUAN [7] ekvivalentna kapacitivna reaktanca za UAN=11,56 kV enaka Xco ≈ 115 Ω. Razvidno je, da lahko vzdolžne impedance transformatorjev, ki so proti zemlji vezane v serijo s kapacitivnimi reaktancami, zanemarimo (1,5 Ω<<115 Ω). Podobno lahko privzamemo za vzdolžne impedance vodov, ki so definirane za fazo x z Zx1=Rx1+jωLx1, če upoštevamo povprečno vrednost okrog Zx1=0,4 Ω/km. V tem primeru bi za vod, dolg 10 km, znašala impedanca okrog Zx1=4 Ω. Ravno tako ne upoštevamo [8] medsebojnih sklopov med faznimi vodniki, ki jih pomenijo induktivnosti Lm1. V primerjavi z dozemno kapacitivno reaktanco lahko zanemarimo tudi vzdolžne impedance vodov. Hkrati predpostavimo še, da so dozemne kapacitivnosti simetrične, torej velja enakost C0a1=C0b1=C0c1=C0. Izgube v sistemu upoštevajmo kot izgube na vodih, modelirane z R0a1=R0b1=R0c1=R0. Toki čez upore R0, s katerimi modeliramo izgube v izolaciji, so med 2 in 8 % celotnega kapacitivnega toka sistema [7]. Z upoštevanjem vseh navedenih predpostavk in z 274 ROŠER, ŠKOF, ŠTUMBERGER uporabo Theveninovega teorema [9] dobimo poenostavljeno nadomestno vezje, ki ga kaže slika 2. 3C0 E N R f U NE~ U f U AN I f I r0 I. R0 3 I prI c0 I px Lp Rp Slika 2: Poenostavljeno nadomestno vezje z resonančno ozemljeno NT Iz poenostavljenega nadomestnega vezja lahko zapišemo s pomočjo prvega Kirchoffovega zakona enačbo (1). Za napetosti v zanki I pa enačbo (2). f r0 c0 px pr I I I I I    (1) AN f NE f AN NE 0U U U U U U       (2) Pri tem je If tok skozi mesto okvare, Ipx induktivna komponenta toka dušilke, Ipr je delovna komponenta toka skozi dušilko, Ic0 tok skozi dozemno kapacitivnost sistema ter Ir0 tok skozi odvodnosti sistema. Napetost UAN je napetost faze A pred nastankom zemeljskega stika, Uf pa napetost na mestu okvare ter UNE napetost nevtralne točke N proti zemlji E. S pomočjo Ohmovega zakona opišemo toke skozi upornosti z izrazi (3), kjer je Rf upornost na mestu okvare, R0 pomeni izgube v sistemu in Rp izgube v resonančni dušilki. NE NEf f r0 pr f 0 p 3 ; ; U UU I I I R R R    (3) Tok skozi dozemno kapacitivnost sistema Ic0 je podan s (4), tok skozi dušilko Ipx pa s (5). c0 0 NE 3I j C U (4) NE px p U I j L  , (5) kjer je ω krožna frekvenca, 3C0 nadomestna dozemna kapacitivnost celotnega sistema ter Lp induktivnost resonančne dušilke. Tok zemeljskega stika If za primer kovinskega zemeljskega stika, kadar velja Rf=0 Ω, zapišemo z enačbo (6). f AN 0 p 0 p 1 3 1 3I U j C R R L                   (6) Iz (6) je razvidno, da tok zemeljskega stika sestavljata delovna in jalova komponenta. Delovna komponenta je odvisna od izgub dušilke, modeliranih z Rp, in izgub zaradi nepopolne izolacije v omrežju, modeliranih z R0. Jalova komponenta je enaka razliki med kapacitivno komponento, ki jo pogojuje velikost dozemne kapacitivnosti celotnega SN sistema 3C0. Induktivno komponento pa določa induktivnost dušilke Lp. Na zadnjo vplivamo z uglasitvijo dušilke, s spreminjanjem induktivnosti dušilke prek spreminjanja zračne reže v dušilki. Če dušilko uglasimo s kapacitivnostjo omrežja, potem postane imaginarni del (6) enak nič. V tem primeru obratujemo v resonančni točki in preostali tok okvare je le še delovna komponenta toka. Velikost te je odvisna od izgub v dušilki Rp ter izgub R0 v omrežju in je podana s (7). f AN p 0 1 3 I U R R           (7) 3 OPIS MERILNE PROGE Poenostavljeno enočrtno shemo obratovanja ob izvajanju testnih meritev prikazuje slika 3. Napajalni vir je 110 kV omrežje, ki napaja energetski transformator 110/20 kV moči 40 MVA in vezne skupine YNyn6d5. Zvezdišče transformatorja N je ozemljeno prek resonančne dušilke s tokom kompenzacije 200 A. Na sliki 3 je reaktanca dušilke označena z Xp. Upor Rs se lahko s stikalom S priklopi vzporedno k dušilki in zaradi lažje detekcije okvarjenega voda poveča delovno komponento toka. D5 YN yn6 TR 40MVA 110 kV 20 kV Bremena Ostali vodi Lp Rs S NT1OT4 E N OT1 G0 C0 G0 C0 OT2 Vod1 Vod 2 ZS OT5 NT2 uNE uA uB uC iL iej19 if uf Slika 3: Poenostavljena enočrtna shema obratovanja ob izvajanju testnih meritev v RTP Krško Pri testih je omrežje obratovalo resonančno ozemljeno s kapacitivno komponento toka celotnega priključenega sistema okrog 103 A. Ob meritvah je bil z objemnim tokovnim transformatorjem OT4 merjen tok skozi dušilko iL. Sistemske napetosti uA, uB, uC in uNE so bile merjene na zbiralkah z napetostnim instrumentnim transformatorjem NT1. Napetost na mestu okvare uf je bila merjena z napetostnim instrumentnim transformatorjem NT2. Pri testih so obratovali na istih zbiralkah še preostali vodi, na katere so bila priključena bremena. Dozemne odvodnosti in kapacitivnosti vodov so označene z G0 in C0. Objemni tokovniki za meritev residualnih tokov pa so označeni z OT1, OT2. Nadzemni vod 1 do mesta ZS, kjer je simuliran zemeljski stik, je bil dolg okrog 26 km. Tok na začetku voda 1 je bil merjen s tokovnim instrumentnim transformatorjem OT1. Neposredno na mestu okvare je bil s tokovnim instrumentnim transformatorjem OT5 izmerjen tudi tok if skozi mesto okvare. Vsi navedeni kanali so bili merjeni s sistemom Dewe5000, s frekvenco vzorčenja 10 kHz. Na mestu ZS je bila priključena naprava za simulacijo dotika veje s faznim vodnikom, katere fotografijo prikazuje slika 4. EKSPERIMENTI Z OBLOČNIMI ZEMELJSKIMI STIKI, IZVEDENI V RESONANČNO OZEMLJENEM SREDNJENAPETOSTNEM... 275 1 3 4 2 ZS Slika 4: Fotografija naprave za simulacijo zemeljskega stika Naprava je sestavljena iz podnožja (2), na katerem je nameščen podporni izolator, ki nosi ogrodje za krmiljenje (3) in zbiralko, na katero je priključena napetost faze A. Spodnji bakreni del (ZS) je ozemljen, zgornji pa prek kabla (1) priključen na fazno napetost UA. Z daljinsko krmiljeno napravo (3) se sprosti spodaj pripeti kos stebla iz sveže posekanega bezga (4). Ta zaniha proti ozemljenemu delu, ki je na potencialu zemlje in tako povzroči obločni zemeljski stik (ZS). Tako se približamo realnim razmeram, kadar veja pade ali se dotakne faznega vodnika in povzroči zemeljski stik. 4 REZULTATI MERITEV IN ANALIZA POSAMEZNIH OBRATOVALNIH STANJ V nadaljevanju prikažimo izmerjene veličine pri simulaciji zemeljskega stika, ko je sistem obratoval z 10-odstotno nadkompenzacijo. Okvaro je napajala faza A, slika 6 kaže časovne poteke linijskih napetosti uA, uB in uC na 20 kV zbiralkah sistema. V trenutku t1 je napetost v okvarjeni fazi A upadla na potencial zemlje, sočasno sta na medfazno vrednost narastli zdravi fazi B in C. V tem trenutku se je na mestu okvare na lesenem predmetu prižgal oblok. Slika 7 kaže trenutne vrednosti residualne napetosti uNE in njeno efektivno vrednost UNE. Prikazuje tudi trenutne vrednosti toka skozi dušilko iL in njegovo efektivno vrednost IL. V trenutku nastanka obloka t1 naraste residualna napetost uNE na fazno vrednost, UNE≈11,5 kV. Zaradi napetosti uNE steče tok iL skozi dušilko, ki na mestu okvare kompenzira kapacitivno komponento. Nastavljena 10-odstotna nadkompenzacija povzroči, da na mestu okvare teče preostala induktivna komponenta toka. Napetost uNE in tok skozi dušilko se po vžigu obloka začne zmanjševati, kar pomeni, da se na mestu okvare počasi začne vzpostavljati povratna napetost uf. V trenutku t2 amplituda napetosti na mestu okvare, ki jo kaže slika 8, naraste čez 13 kV, temu pa sledi ponovni vžig obloka. V trenutku t1 je skozi mesto okvare prisoten tudi impulz toka if, prikazan na sliki 8. Med časovnim intervalom t2 in t3 ter t3 in t4 se opisano dogajanje ponavlja, vse dokler je sistem priključen na napajanje. Oblok se v ciklih, kot so razvidni iz toka if na sliki 8, ponavlja tako rekoč vse dokler se na mestu okvare predmet okvare mehansko ne uniči ali odstrani oziroma se izklopi okvarjeni vod. Slika 5 kaže fotografijo, posneto ob dotiku kosa lesenega predmeta z zbiralko na potencialu zemlje. Takoj po dotiku se je zaradi električnega obloka vzpostavil plamen, ki je ciklično prižigal in ugašal, dokler se vod ni izklopil. Slika 5: Fotografija obloka ob dotikanju stebla z zemljo Prikažimo še primer simulacije zemeljskega stika z napravo s slike 3, kadar sistem obratuje v točki popolne kompenzacije. Slika 9 kaže časovne poteke linijskih napetosti uA, uB in uC na 20 kV v zbiralkah sistema. Pred trenutkom t=0 s je bila z daljinsko krmiljeno napravo sprožena okvara. Napetost v okvarjeni fazi A je začela upadati, ob tem se je na mestu okvare prižgal oblok. Po času okrog ene sekunde se je oblok tako rekoč popolnoma stabiliziral. Potencial zdravih faz B in C se je povečal, vendar ne na polno medfazno vrednost, saj je bila okvarjena faza še vedno na potencialu okrog 4,1 kV. Po nastanku okvare je na dušilki nastala napetost uNE, ki povzroči tok iL skozi dušilko in na mestu okvare popolnoma kompenzira kapacitivno komponento. Časovne poteke veličin kaže slika 10. Pred nastankom okvare je napetost uf na mestu okvare enaka fazni napetosti. Takoj ko nastane oblok, začne napetost uf na mestu okvare upadati, kot kaže slika 11. Po približno eni sekundi se oblok popolnoma stabilizira. Skozi mesto okvare teče le delovna komponenta toka zaradi izgub v sistemu in višje harmonske komponente. Efektivna vrednost tega toka znaša If ≈1,3 A, vendar je tudi ta tok dovolj velik, da se na mestu okvare vzdržuje oblok. Slika 12 kaže izrez intervala od 1,5 do 1,6 sekunde iz slike 10. Iz slike 11 je razviden praktično delovni karakter toka. Razvidna je tudi prisotnost višjih harmonskih komponent v toku zemeljskega stika if, kot tudi v napetosti na mestu okvare uf. 276 ROŠER, ŠKOF, ŠTUMBERGER 5 SKLEP V članku so s pomočjo meritev prikazane razmere ob obločnih zemeljskih stikih v resonančno ozemljenih omrežjih. Namensko izdelana naprava je omogočila zelo dober približek simulacije realnih razmer, ki dejansko nastopajo ob obločnih zemeljskih stikih. Bistven prispevek predstavljenega eksperimentalnega preizkušanja so fizikalna slika in časovni poteki ključnih veličin na mestu zemeljskega stika. Ob normalnem obratovanju, kadar okvaro zabeležijo oscilografije, namreč merilni instrumenti na mestu okvare praktično nikoli niso nameščeni. Eksperimentalne meritve pokažejo, da ob dotiku veje zaradi počasnega vzpostavljanja povratne napetosti na mestu okvare ponovni preboj nastane vedno, kadar je amplituda napetosti na maksimumu. Prav tako je pomembna potrditev, da tudi pri popolni kompenzaciji skozi mesto okvare teče delovna komponenta toka. Ta je posledica izgub v sistemu in v resonančni dušilki. Izkaže se tudi, da je lahko velikost nekompenziranega toka komaj nekaj amperov, vendar je energije na mestu okvare dovolj za nenehno vzdrževanje obloka. Razmere se dodatno poslabšajo zaradi prisotnosti višjih harmonskih komponent v toku zemeljskega stika, ki jih dušilka ne kompenzira. 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 t [s] u [ k V ] u A u B u C t1 t2 t3 t4 Slika 6: Časovni potek trenutnih vrednosti napetosti uA, uB in uC na zbiralkah 20 kV sistema za obločni ZS z 10-odstotno nadkompenzacijo 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 2020 t [s] u [ k V ] u ne U ne 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 t [s] i [A ] i L I L t1 t1 t2 t2t3 t4 t3 t4 Slika 7: Časovni potek trenutne vrednosti residualne napetosti uNE in njena efektivna vrednost UNE ter trenutne vrednosti toka skozi dušilko iL in njegova efektivna vrednost IL za obločni ZS z 10-odstotno nadkompenzacijo 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 t [s] u [ k V ] u f 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 t [s] i [A ] I f t1 t1 t2 t2 t3 t4 t3 t4 Slika 8: Časovni potek trenutne vrednosti napetosti na mestu okvare uf ter trenutne vrednosti toka skozi mesto okvare if za obločni ZS z 10-odstotno nadkompenzacijo EKSPERIMENTI Z OBLOČNIMI ZEMELJSKIMI STIKI, IZVEDENI V RESONANČNO OZEMLJENEM SREDNJENAPETOSTNEM... 277 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1.8 2 -30 -20 -10 0 10 20 30 t [s] u [ k V ] u A u B u C Slika 9: Časovni potek trenutnih vrednosti napetosti uA, uB in uC na zbiralkah 20 kV sistema za obločni ZS s popolno kompenzacijo 0 0.5 1 1.5 2 -15 -10 -5 0 5 10 15 t [s] u [ k V ] u ne U ne 0 0.5 1 1.5 2 -100 -75 -50 -25 0 25 50 75 100 t [s] i [A ] i L I L Slika 10: Časovni potek trenutne vrednosti napetosti uNE na mestu okvare in njena efektivna vrednost UNE ter trenutne vrednosti toka skozi dušilko iL in njegova efektivna vrednost IL za obločni ZS s popolno kompenzacijo 0 0.5 1 1.5 2 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 t [s] u [ k V ] 0 0.5 1 1.5 2 -3 -2 -1 0 1 2 3 t [s] i [A ] u f U f I f I f Slika 11: Časovni potek trenutne vrednosti residualne napetosti une in njena efektivna vrednost Uf ter trenutne vrednosti toka skozi mesto okvare if in njegova efektivna vrednost If za obločni ZS s popolno kompenzacijo 1.5 1.51 1.52 1.53 1.54 1.55 1.56 1.57 1.58 1.59 1.6 -6 -4 -2 0 2 4 6 t [s] u [ k V ], i [A ] i f u f Slika 12: Časovni potek trenutne vrednosti residualne napetosti une in trenutne vrednosti toka skozi mesto okvare if za obločni ZS s popolno kompenzacijo 278 ROŠER, ŠKOF, ŠTUMBERGER