1 Uvod Eden izmed parametrov kakovosti električne energije, kot jo določa standard SIST EN 50160 [1], je tudi fliker. Zaznamo ga kot spreminjanje svetilnosti svetil, ki je za človeka moteče in je posledica nihanja efektivne napetosti. Fliker povzročajo bremena, ki iz omrežja odjemajo nihajočo delovno in jalovo moč. Glavni vir flikerja v prenosnih omrežjih so zlasti obločne peči, v distribucijskih omrežjih pa npr. varilni in obdelovalni stroji, žage in drugi motorski pogoni s spremenljivo obremenitvijo. Za fliker v prenosnem omrežju lahko rečemo, da se od vira širi daleč po omrežju in da je ob Prejet 22. avgust, 2007 Odobren 10. november, 2007 Analiza ukrepov za zmanjšanje flikerja v prenosnem omrežju Slovenije 19 prehodu na nižje napetostne nivoje slabo dušen. Čeprav standard SIST EN 50160 velja le za nizkonapetostna (NN) in srednjenapetostna (SN) omrežja, ga lahko smiselno uporabimo tudi za visokonapetostna (VN) omrežja. Za ohranjanje flikerja v predpisanih mejah na distribucijskem nivoju je namreč nujno učinkovito omejevanje flikerja v prenosnem omrežju. V prenosnem elektroenergetskem omrežju Slovenije so glavni povzročitelji flikerja obločne peči v jeklarnah Ravne, Štore in Jesenice, kar potrjujejo številne meritve kakovosti napetosti, izvedene na različnih mestih prenosnega omrežja [2]. S pomočjo simulacijskih modelov prenosnega omrežja Slovenije je bilo ocenjeno, da je v relativno velikem delu omrežja fliker večji od 1 [2], [3], t.j. večji od mejne vrednosti, ki jo določa standard SIST EN 50160. V tem članku bomo obravnavali različne možnosti zmanjšanja flikerja v prenosnem omrežju Slovenije. S pomočjo simulacij bomo preverili učinkovitost sistemskih ukrepov (npr. povečanje kratkostične moči prenosnega omrežja, vgradnja serijske dušilke, ločeno napajanje…) in dinamične kompenzacije s pomočjo statičnega var kompenzatorja (SVC) in statičnega kompenzatorja (STATCOM). Na koncu članka je predstavljena celovita rešitev problema flikerja v slovenskem prenosnem omrežju, pri čemer smo upoštevali tako tehnična kot tudi ekonomska merila. 1.1 Razširjanje flikerja po omrežju Obločna peč je nelinearno breme, ki iz omrežja odjema nihajočo delovno in zlasti jalovo moč. Opišemo jo lahko tudi kot vir medharmonskih napetosti. Nivo flikerja na priključnem mestu peči na prenosno omrežje je odvisen od delovanja peči, kratkostične moči omrežja in od impedance transformatorjev ter vodov, prek katerih je peč priključena. Na razširjanje flikerja po omrežju pa poleg impedanc omrežja vplivata še obratovanje generatorjev (regulacija napetosti) in interakcija posameznih virov flikerja. Analiza razširjanja flikerja v omrežjih je mogoča v programih za simulacijo elektroenergetskih sistemov, kjer moramo pazljivo modelirati topologijo omrežja, generatorje in vire flikerja. V nadaljevanju bo predstavljen simulacijski model prenosnega elektroenergetskega omrežja Slovenije, izdelan v programskem paketu PSCAD, s pomočjo katerega so bili ovrednoteni ukrepi za zmanjšanje flikerja. 2 Simulacijski model omrežja Poleg simulacijskega modela omrežja Slovenije z osnovnimi elementi (vodi, transformatorji, linearna bremena) so bili razviti še nelinearni model obločne peči, model flikermetra in modela SVC ter STATCOM. Model omrežja je opisan v nadaljevanju. 2.1 Opis modela omrežja Na podlagi podatkov o topologiji in elementih omrežja ter z upoštevanjem rezultatov meritev [2] smo v PSCAD izdelali simulacijski model 110 kV, 220 kV in 400 kV elektroenergetskega omrežja Slovenije s prisotnimi dinamičnimi motnjami (fliker). Upoštevane so bile tudi povezave s tujino. Poenostavljena shema omrežja je prikazana na sliki 1. Dodatno so bili razviti še model obločne peči s sinusno modulacijo dolžine obloka in z upoštevanjem harmonskega popačenja ter model flikermetra za deterministične signale. V modelu omrežja smo preizkušali različne kompenzacijske ukrepe. Modela SVC in STATCOM sta bila izdelana na podlagi sedanje komercialne ponudbe izdelovalcev tovrstne opreme. V model omrežja so vključene vse transformatorske postaje na napetostnih nivojih 400 kV, 220 kV in 110 kV, transformacija na nižje napetostne nivoje pa ni bila modelirana. Izjema so RTP, kjer so priključene obločne peči (RTP Železarna Ravne, RTP Lipa, RTP Jeklarna Jesenice), ki so bili natančneje modelirani. V model so bile zajete tudi vse elektrarne, priključene v VN omrežju. Manjši generatorji so bili modelirani z ekvivalentnim nadomestnim virom. V simulacijskem programu je bila nelinearna obločna peč ponazorjena s tremi krmiljenimi enofaznimi napetostnimi viri, priključenimi na omrežje prek SN/NN pečnega transformatorja. Napetost virov se je spreminjala v skladu s spreminjanjem dolžine obloka. Za ovrednotenje flikerja v simulacijskem modelu je bil v skladu s standardoma EN 60868-0:2001 in EN 60868- 0:2001 razvit model flikermetra. Modela sta bila natančneje predstavljena v [2] – [4]. 2.2 Modela SVC in STATCOM Pri simulaciji SVC-ja smo izbrali šestpulzno napravo, ki je v praksi najbolj razširjena. Naprava je sestavljena iz tiristorsko krmiljene dušilke in fiksno priključenih kondenzatorjev. Kondenzatorji zagotavljajo stalen vir kapacitivne jalove energije, s krmiljeno dušilko pa lahko generiramo želeno induktivno jalovo energije in s tem v določenem trenutku dosežemo želeno izmenjavo jalove energije SVC z omrežjem. Fiksni kondenzatorji so navadno izvedeni kot filtrski kompenzatorji, uglašeni na določeno harmonsko frekvenco. Poenostavljena enopolna shema SVC je prikazana na sliki 2. Blažič, Matvoz, Papič 20 STATCOM lahko na splošno opišemo kot napetostni vir s spremenljivo amplitudo, frekvenco in faznim kotom generirane napetosti [5]. Kompenzator temelji na 3-faznem napetostnem pretvorniku, ki je sestavljen iz močnostnih stikalnih elementov. Kompenzator je na omrežje priključen prek serijske dušilke ali sklopnega transformatorja. Izmenjava moči med kompenzatorjem in omrežjem je odvisna od napetostne razlike med generirano napetostjo pretvornika in omrežno napetostjo. Naprave večjih moči se praviloma uporabljajo kot vir jalove energije, saj je za izmenjavo delovne energije potreben energijski vir na enosmerni strani pretvornika. 3 Ukrepi za zmanjšanje flikerja Ukrepe za zmanjšanje flikerja lahko razdelimo v dve skupini. V prvo spadajo sistemski ukrepi in zamenjave elementov elektroenergetskega sistema, v drugo pa kompenzacijske naprave, ki omogočajo dinamično kompenzacijo nihajoče jalove moči bremena. S sistemskimi ukrepi želimo povečati kratkostično moč omrežja na priključnem mestu peči (zmanjšanje impedance omrežja), ali pa povečati impedanco med obločno pečjo in prenosnim omrežjem. Pri tem moramo upoštevati, da omenjene rešitve vplivajo na obratovanje peči in tudi na razširjanje flikerja po omrežju. Napravi, kot sta SVC in STATCOM, omogočata znižanje flikerja s kompenzacijo nihajoče jalove moči. Kompenzirana obločna peč odjema iz omrežja manj nihajoče jalove moči, kar zmanjša nihanje napetosti in posledično tudi fliker. Fliker dejansko povzroča tudi nihajoča delovna moč, vendar je ta komponenta pri obločnih pečeh manjša od nihajoče jalove moči. Poleg tega v prenosnem omrežju delovna moč manj vpliva na napetost kot jalova. S pomočjo simulacijskega modela prenosnega omrežja Slovenije smo preizkusili učinkovitost različnih ukrepov, ki omogočajo znižanje flikerja. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. 3.1 Vrednosti flikerja v prenosnem omrežju Slovenije Simulacijski model omrežja je bil umerjen na podlagi merilnih rezultatov [2] in na podlagi razpoložljivih podatkov o obratovanju generatorjev. S simulacijo dobljene vrednosti flikerja v različnih RTP in na različnih napetostnih nivojih so podane v tabeli 1, stolpec 'Obstoječe stanje'. 3.2 Sistemski ukrepi za zmanjšanje flikerja S pomočjo simulacij smo raziskali razmere glede flikerja v omrežju ob uvedbi določenih sistemskih ukrepov. Za vsako od treh lokacij (Ravne, Jesenice, Štore) smo glede na izvedljivost preverili učinkovitost različnih sprememb topologije in elementov omrežja, ki bi omogočile znižanje vrednosti flikerja. Na področju jeklarne Ravne je bil cilj sistemskih rešitev predvsem povečanje kratkostično moči na priključnem mestu RTP Železarna Ravne. Simuliran je bil vpliv naslednjih sistemskih rešitev: Železarna Ravne HE Dravograd S=36 MVA HE Vuzenica S=78 MVA HE Vuhred S=90 MVA HE Ožbalt S=74 MVA Pekre RTP Maribor RTP PodlogRTP Bericevo 20 kV 400 kV 220 kV 110 kV 1 - 35 kV Zagreb (HR) Kainachtal (AT) JE Krško S=813 MVA NAPETOSTNI NIVOJI TE Trbovlje S=156 MVA HE Fala S=74 MVA HE M. otok S=78 MVA Slovenj Gradec Velenje TE Šoštanj S=406 MVA Obersielach (AT) Železarna Štore 35 kV 110 kV 400 kV 220 kV 110 kV Selce 400 kV 110 kV 400 kV 110 kV 110 kV TE Šoštanj S=324 MVA TE Šoštanj S=64 MVA RTP Cirkovce 220 kV 110 kV Žerjanvinec (HR) 400 kV 220 kV 110 kV RTP Klece RTP Okroglo Železarna Jesenice 35 kV RTP Divaca 400 kV Redipuglia (IT) 110 kV Padriciano (IT) Melina (HR) Pehlin (HR) Slika 1: Poenostavljena enopolna shema prenosnega omrežja Slovenije Figure 1: Simplified single-phase diagram of the Slovenian transmission network Analiza ukrepov za zmanjšanje flikerja v prenosnem omrežju Slovenije 21 • V omrežje je dodan 110 kV daljnovod TE Šoštanj– HE Dravograd. • V omrežje je dodan 110 kV daljnovod TE Šoštanj– HE Dravograd, enosistemski 110 kV daljnovod HE Dravograd–RTP Železarna Ravne pa je zamenjan z dvosistemskim daljnovodom. • V omrežje je dodan 110 kV neposredni daljnovod TE Šoštanj–RTP Železarna Ravne. • V omrežje je dodan 220 kV daljnovod RTP Podlog– RTP Železarna Ravne in transformator 220/110 kV, 100 MVA, v RTP Železarna Ravne. • Priključitev dodatne elektrarne (plin) na območju Raven. Izmed preizkušenih sistemskih ukrepov bi največje zmanjšanje flikerja omogočila gradnja dodatnega 220 kV daljnovoda RTP Podlog–RTP Železarna Ravne. Fliker v RTP Železarna Ravne (110 kV) bi se zmanjšal za približno 30 odstotkov, poleg tega bi se zmanjšal tudi fliker v vseh opazovanih RTP. Rešitev sicer ni najbolj verjetna, saj se 220 kV nivo opušča. Na 110 kV napetostnem nivoju je najugodnejša rešitev dodatni 110 kV daljnovod iz TE Šoštanj do HE Dravograd in dodatni daljnovod HE Dravograd–RTP Železarna Ravne. Fliker na 110 kV v RTP Železarna Ravne bi se zmanjšal za približno 25 odstotkov, zmanjšal bi se pa tudi fliker na celotnem območju Koroške. Na drugi strani pa povzroči ta ukrep dvig flikerja v Podlogu (za približno 30 odstotkov) in tudi v sosednjih RTP. Dodatna generacija nazivne moči 100 MVA priključena na 110 kV v RTP Železarna Ravne, bi omogočila zmanjšanje flikerja v 110 kV omrežju za približno 15 odstotkov. Rezultati kažejo, da zaradi visokega flikerja na območju Raven (več kot 3), sistemski ukrepi ne omogočajo zadostnega znižanja flikerja. Na območju jeklarne Štore je kratkostična moč omrežja visoka, poleg tega pa je gradnja dodatnega daljnovoda malo verjetna. Na območju RTP Okroglo, kjer je priključen RTP Jeklarna Jesenice, smo proučili vpliv nekaterih predvidenih sprememb v omrežju. Simulirane so bile naslednje obratovalne situacije: • Nov transformator 400/110 kV v RTP Okroglo napaja le RTP Jeklarna Jesenice (prek DV Jeklarna I in Jeklarna II). • Dodana je bila povezava 400 kV RTP Okroglo–RTP Udine. Iz rezultatov simulacij lahko razberemo, da kadar nov transformator napaja le RTP Jeklarna (prek daljnovodov Jeklarna 1 in Jeklarna 2), se fliker v RTP Jeklarna poveča, v RTP Okroglo pa zmanjša, in sicer za približno 55 odstotkov, kar je precej pod določili standarda SIST EN 50160. Fliker se zmanjša tudi v preostalih RTP na Gorenjskem. Do povečanja pride v 400 kV RTP Beričevo (za približno 10 odstotkov). V 110 kV RTP Beričevo pa je fliker za 25 odstotkov nižji od izhodiščnega. Povzamemo lahko, da bi uporaba transformatorja, ki bi napajal le RTP Jeklarna Jesenice, precej znižala nivoje flikerja na tem področju. Povečal pa bi se fliker v sami jeklarni. Nov daljnovod RTP Okroglo–RTP Udine bi nivo flikerja v RTP Okroglo 110 kV znižal za približno 20 odstotkov. 3.3 Vgradnja serijske dušilke Serijska dušilka poveča impedanco med obločno pečjo in omrežjem, posledica pa je manjši fliker v VN omrežju. Serijska dušilka je vgrajena pred pečni transformator in močno vpliva na obratovanje obločne peči. Z vgradnjo serijske dušilke se poveča poraba jalove moči (osnovna komponenta). Ker je serijska dušilka relativno velika (večja dušilka pomeni tudi manjši fliker), se zaradi padca napetosti na njej zmanjša tudi največja delovna moč obločne peči. Za ohranjanje enake delovne moči je treba pri vgradnji dušilke povečati sekundarno napetost pečnega transformatorja. Zato največjo dušilko, ki jo lahko serijsko vgradimo, omejuje najvišja napetost, ki jo lahko nastavimo na sekundarju pečnega transformatorja. LTCR1 LTCR2 SN TCR Kondenzatorski kompenzatorji VN Obločna peč SVC Slika 2: Shema SVC Figure 2: SVC diagram Slika 3: Shema STATCOM Figure 3: STATCOM diagram Blažič, Matvoz, Papič 22 V jeklarni Ravne je ob upoštevanju nazivne moči peči mogoča vgradnja dušilke z induktivnostjo največ L = 5,1 mH (moč dušilke je približno S = 8 MVA). S tem se fliker na 110 kV v RTP Železarna Ravne zmanjša za približno 25 odstotkov. Za 20 – 25 odstotkov bi se zmanjšal tudi fliker v ostalem delu omrežja. V jeklarni Štore je mogoča vgradnja dušilke L = 18,0 mH (moč dušilke je približno S = 8,5 MVA). S tem se fliker na 110 kV v RTP Lipa zmanjša za približno 20 odstotkov. V jeklarni Jesenice je serijska dušilka že vgrajena. Iz rezultatov sledi, da bi vgradnja serijske dušilke lahko odpravila problem na območju jeklarne Štore, kjer bi omogočila znižanje flikerja na vrednost približno 0,9. Upoštevati moramo, da na fliker v RTP Lipa vpliva tudi jeklarna Ravne. 3.4 Kompenzacija flikerja z SVC in STATCOM SVC in STATCOM omogočata dinamično kompenzacijo nihajoče jalove moči, ki jo obločna peč odjema iz omrežja. S kompenzacijo le-te se zmanjša nihanje efektivne vrednosti napetosti in s tem tudi fliker. Prednosti STATCOM pred SVC, ki vsebuje tiristorsko krmiljene dušilke, so predvsem boljša dinamika obratovanja (in s tem boljša kompenzacija flikerja) ter tudi majhna velikost reaktivnih elementov. Prednost SVC pa so vsekakor nižja cena, večja zanesljivost in nekoliko nižje obratovalne izgube. Na sliki 4 je prikazano delovanje STATCOM, ki je bil uporabljen v simulaciji kompenzacije obločne peči v jeklarni Ravne. Na prvem grafu sta prikazani delovna in jalova moč iz omrežja, drugi graf prikazuje delovno in jalovo moč peči, tretji pa moči kompenzatorja. Kompenzator začne delovati v času t = 1 s. Vidimo, da je po začetku delovanja kompenzatorja jalova moč iz omrežja tako rekoč enaka nič, posledično se zmanjša tudi nihanje napetosti. Za delovanje SVC bi dobili podobne grafe, le da zaradi slabše dinamike kompenzacija nihajoče jalove moči ni popolna. Glede na rezultate simulacij in tudi glede na izkušnje izdelovalcev opreme omogoča SVC zmanjšanje flikerja približno za faktor 2, STATCOM pa približno za 4. Ob upoštevanju razmer na območju jeklarne Ravne je vgradnja STATCOM najverjetneje edina rešitev za zadostno zmanjšanje flikerja na tem območju. Poleg znižanja flikerja SVC in STATCOM pozitivno vplivata tudi na obratovanje peči. Mogoče je povečanje moči, zmanjšajo se tudi časi taljenja in obraba elektrod. 4 Celovita rešitev problematike flikerja v prenosnem omrežju Slovenije Rezultati simulacij so potrdili, da je medsebojni vpliv peči v jeklarnah Jesenice, Ravne in Štore sicer majhen, vendar ni zanemarljiv. Zlasti jeklarna Jesenice je električno precej daleč od preostalih dveh. S tega Fliker Plt Merilno mesto Napetostni nivo Obstoječe stanje Kompenzacija Ravne Kompenzacija Štore Kompenzacija Jesenice Kompenzacija skupaj RTP Jeklarna Jesenice 110 kV 3,28 3,25 3,13 4,73 4,65 RTP Okroglo 110 kV 1,24 1,23 1,10 0,56 0,42 RTP Kleče 220 kV 0,54 0,52 0,42 0,48 0,37 RTP Kleče 110 kV 0,92 0,92 0,78 0,52 0,38 RTP Beričevo 400 kV 0,51 0,50 0,40 0,56 0,44 RTP Beričevo 110 kV 0,72 0,71 0,52 0,55 0,33 RTP Lj Center 110 kV 0,90 0,90 0,76 0,51 0,37 RTP Divača 110 kV 0,16 0,15 0,12 0,16 0,12 RTP Železarna Ravne 110 kV 3,26 0,76 3,28 3,27 0,73 RTP Dravograd 110 kV 2,22 0,62 2,24 2,23 0,53 RTP Šoštanj 110 kV 0,94 0,67 0,86 0,93 0,37 RTP Slovenj Gradec 110 kV 1,80 0,63 1,81 1,80 0,46 RTP Podlog 220 kV 0,40 0,37 0,30 0,41 0,24 RTP Podlog 110 kV 0,88 0,71 0,74 0,86 0,38 RTP Lipa – Žel. Štore 110 kV 1,15 1,02 0,91 1,12 0,59 RTP Maribor 110 kV 0,56 0,34 0,54 0,56 0,20 RTP Pekre 110 kV 0,68 0,35 0,66 0,68 0,22 RTP Krško 110 kV 0,45 0,40 0,32 0,42 0,18 RTP Hudo 110 kV 0,48 0,44 0,33 0,44 0,19 Tabela 1: Fliker na izbranih merilnih mestih (rezultatu simulacij) – obstoječe stanje in kompenzacijski ukrepi Table 1: Flicker at the selected measurement points (simulation results) – current situation and mitigation measures Analiza ukrepov za zmanjšanje flikerja v prenosnem omrežju Slovenije 23 stališča je mogoče pristopiti k reševanju problematike flikerja tudi pri vsaki obločni peči posebej. V jeklarni Jesenice sta že vgrajena serijska dušilka in SVC, kjer je slednji namenjen le korekciji cosϕ in ne zmanjšanju flikerja. Problem flikerja na območju Gorenjske bi lahko odpravili z ločenim napajanjem RTP Jeklarna preko transformatorja 400/110 kV v RTP Okroglo. V kolikor ta možnost ni izvedljiva, preostane le vgradnja STATCOM na območju RTP Jeklarna. V tabeli 1 (stolpec 'Kompenzacija Jesenice') so prikazane vrednosti flikerja, ko je RTP Jeklarna napajan ločeno. Kompenzacija v jeklarnah Štore in Ravne ni vključena. Na priključnem mestu jeklarne Štore (RTP Lipa) je kratkostična moč relativno visoka in zaradi tega je fliker relativno nizek. Za znižanje flikerja na vrednost približno ena bi zadoščala vgradnja serijske dušilke. V tabeli 1 (stolpec 'Kompenzacija Štore') so prikazane vrednosti flikerja ob vgradnji serijske dušilke. V tem primeru kompenzacija v jeklarnah Jesenice in Ravne ni vključena. Na območju jeklarne Ravne je pravzaprav edina možnost, ki omogoča ustrezno znižanje flikerja, vgradnja STATCOM v RTP Železarna Ravne. V tabeli 1 (stolpec 'Kompenzacija Ravne') so prikazane vrednosti flikerja pri uporabi statičnega kompenzatorja. Kompenzacija v jeklarnah Štore in Jesenice ni vključena. V tabeli 1, stolpcu 'Kompenzacija skupaj', pa so navedeni rezultati, ko so kompenzacijski ukrepi izvedeni pri vseh treh jeklarnah: ločeno napajanje RTP Jeklarna Jesenice, serijska dušilka v jeklarni Štore in STATCOM v RTP Železarna Ravne. Opisani sklop ukrepov bi omogočil znižanje flikerja v prenosnem omrežju Slovenije na vrednosti pod 0,9, kar bi omogočilo tudi zagotavljanje ustrezne kakovosti napetosti na distribucijskem nivoju. 5 Literatura [1] SIST EN 50160:2001, "Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih", standard. [2] B. Blažič et.al., "Analiza ravni flikerja v prenosnem omrežju Slovenije", Elektroteh. vestn., let. 73, št. 5, str. 291-296, 2006. [3] I. Papič, B. Blažič, et.al., "Analiza kakovosti napetosti v prenosnem omrežju in smernice za postavitev permanentnega monitoringa", raziskovalna naloga, Fakulteta za elektrotehniko, marec 2005. [4] I. Papič, B. Blažič, et. al., "Analiza vpliva obratovanja porabnikov na ZGK železarna Ravne in ZGK železarne Štore na kakovost napetosti v prenosnem omrežju", raziskovalna naloga, Fakulteta za elektrotehniko, januar 2005. [5] B. Blažič, I. Papič, "Kompenzacija flikerja s statičnim kompenzatorjem", Sedma konferenca slovenskih elektroenergetikov, Velenje, Zbornik CIGRÉ, 2005. Boštjan Blažič je diplomiral leta 2000, magistriral leta 2003 in doktoriral leta 2005 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen kot asistent. Njegovo delo zajema področji kakovosti električne energije in sodobnih kompenzacijskih naprav. Dejan Matvoz je diplomiral leta 1999 in magistriral leta 2004 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Zaposlen je na Elektroinštitutu Milan Vidmar kot raziskovalec. Njegovo področje dela zajema kakovost električne energije, analizo dinamičnih pojavov v omrežju in vodenje ter obratovanje elektroenergetskega omrežja. Igor Papič je diplomiral leta 1992, magistriral leta 1995 in doktoriral leta 1998 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V letih 1994-1996 je bil na izpopolnjevanju pri Siemensovem oddelku za prenos in razdelitev električne energije v Erlangnu v Nemčiji. Od leta 2004 je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V letu 2001 je bil gostujoči profesor na University of Manitoba v Winnipegu (Kanada). Njegova raziskovalna dejavnost vključuje aktivne kompenzatorje, naprave FACTS in kakovost električne energije. Delovna in jalova moc t (s) 0.70 0.80 0.90 1.00 1.10 1.20 1.30 1.40 1.50 1.60 1.70 -10 0 10 20 30 40 50 P ( M W ), Q ( M V A ) P 20 kV, sistem II Q 20 kV, sistem II 0.0 5.0 10.0 15.0 20.0 25.0 30.0 35.0 40.0 45.0 50.0 P ( M W ), Q ( M V A ) P breme, sistem II Q breme, sistem II -10 0 10 20 30 40 50 P ( M W ), Q ( M V A ) P kompenzator Q kompenzator Slika 4: Delovanje STATCOM Figure 4: STATCOM operation